Center Pala

Več informacij

Kaj se med hipnozo dogaja v možganih?

Hipnozo lahko opišemo kot naravno, spremenjeno stanje zavesti, ki se od budnega stanja, ki ga večina ljudi pozna kot “normalno”, razlikuje po možganski aktivnosti, ki jo lahko merimo z EEG napravo. V običajnem, budnem stanju naši možgani delujejo v ritmu beta (hitra, neenakomerna in nesinhrona aktivnost), rahel hipnotični trans pa opišemo z ritmom alfa (sinhrona in usklajena električna aktivnost večjih skupin nevronov). V stanju hipnoze je posameznik globoko sproščen a še vedno buden in fokusiran. Med temi različnimi stanji ljudje ves čas prehajamo povsem naravno in ciklično.

V spodnjem videu dr. David Spiegel, profesor psihiatrije na Univerzi Stanford, opisuje kako stanje hipnoze vpliva na možgane ter izpostavlja, da je hipnoterapija ena izmed najstarejših oblik zahodne psihoterapije, ki pa je v praksi še vedno premalo izkoriščena.
Z raziskavami s pomočjo fMRI in EEG naprav so v njihovem laboratoriju dokazali, da se v možganih med hipnozo zgodijo tri ključne spremembe:

• Utišanje možganskega alarmnega sistema: Zmanjša se aktivnost v sprednjem cingulatnem korteksu. Ta del običajno deluje kot alarm, ki preusmerja našo pozornost na motnje iz okolice. Ko se umiri, se lahko človek izjemno močno osredotoči in iz zavesti izloči vse zunanje motnje.
• Močnejša povezava med umom in telesom: Poveča se povezava med prefrontalnim korteksom (izvršilni center možganov) in insulo. Insula deluje kot most med umom in telesom, saj skrbi za zaznavanje telesnih občutkov. V hipnozi smo zato veliko bolj povezani s svojim telesom.
• Izklop samokritike in premlevanja: Zmanjša se povezava z delom možganov, ki je sicer odgovoren za samorefleksijo (npr. premlevanje o sebi in obremenjevanje s tem, kaj si drugi mislijo o nas). Ko se to omrežje začasno izklopi, lahko posameznik odloži svoje običajne omejujoče predstave o sebi in preizkusi nove načine razmišljanja.

Uporaba v terapiji

Hipnoterapija je varen terapevtski pristop, pri katerem lahko z uporabo naše naravne sposobnosti umirjanja dostopamo do podzavesti in preteklih izkušenj. V spremenjenem stanju zavesti se umiri analitični del uma, kar omogoča lažji vpogled v čustvene rane, vzorce in prepričanja, ki vplivajo na naše vedenje. Skozi terapevtski proces lahko ozavestimo vzroke težav, jih zacelimo in okrepimo notranjo moč za bolj zavestno življenje.